Avtor: Ana Jurc funkcija: filmska kritičarka Ana Jurc

»Tema vpliva medijev (in zabavne industrije) na lepotne standarde in na odnos žensk do lastnega telesa.«

»Spraševale se bomo o pasteh nenehnega stremljenja k 'boljši različici' sebe in seveda tudi o tem, ali je mogoče zaobiti obsedenost sodobne družbe z mladostjo.«

»To je izjemen dokument mesta Berlin, ki je kmalu po snemanju spet doživel kataklizmične, tektonske spremembe.«

»Posneti so bili za relativno malo sredstev, kar je ekipi puščalo prostor za eksperimentiranje, svobodo, neomejenost.«

»To ni te vrste potovanje klasičnega filma, da bi se kdo naučil kake lekcije ali prišel do velikega vrhunca.«

»Globoko moteča, napol nadrealistična izkušnja, ki odgrne zastor pred patologijo in sadizmom karizmatičnih, skoraj simpatičnih množičnih morilcev.«

»Montaža je tako eliptična in preskakujoča, da imamo ves čas občutek, da so po nesreči izpadle ključne informacije.«

»Behramova grozljivka je precizna obsodba turške patriarhalne družbe, ki zlorablja in si podreja ženske. V svoji kritiki je dovolj dosleden, da 'odpustka' ne nameni niti svojemu protagonistu: Cemal je tako zaverovan v svojo predstavo o Zeynap in o sebi kot njenem rešitelju, da je pripravljen privoliti v nezamisljiva grozodejstva. Njegovo razumevanje 'rešitve' dekleta je samo druga oblika posedovanja. Cansu Türedi, osedlana z na prvi pogled enodimenzionalno vlogo zombija, je pravo odkritje; iz okorne klade se postopoma levi v nekaj veliko bolj ... če že ne človeškega, pa vsaj lucidnega.«

»Na novo in trajno je spisal 'pravilnik' svojega poklica – njegov največji prispevek stroki je bil, da je populariziral metodološko igro (ang. method acting), zelo interpretativen, čustveno motiviran slog nastopanja, ki je v obrt vnesel nove globine in nianse. V primerjavi z njim je večina sodobnikov kar naenkrat delovala plitko in plehko.«

»Osrednje vprašanje zmagovalnega filma letošnjega Cannesa, sodne drame Anatomija padca, ni, ali je Sandra ubila svojega moža ali ne. Boljše vprašanje je: bi kateri koli odnos prenesel hladno obdukcijo pod drobnogledom porote?«

»Je res tako nenavadno, da bi se dva bandita, ki sta dolge večere preživljala ob tabornih ognjih, na neki točki zaljubila, nas sprašuje.«

»Trikotnik žalosti razume, kako absurdno je, kadar se bogataši okitijo s plaščem progresivnosti, zato – morda v trenutku samozavedanja – svoje like z brodolomom pomeče z ladje: na njihovem Titaniku jih bo namesto dostojanstvenega orkestra na dno spremljal miks europop uspešnic.«

»Top Gun: Maverick ne izzveni kot stripovski film ali računalniška igra, je pozitivno presenečenje.«

»Film se ne ukvarja s filozofskimi vprašanji o vojni, ameriškem militarizmu ali pasteh toksične moškosti, je pa vsaj pripravljen pomežikniti lastni nečimrnosti.«

»Dave Johns, ki je v resnici stand up komik in nima obsežnih izkušenj s filmsko igro, uteleša Slehernika, osameli glas razuma v morju norosti. Njegov Daniel ni fatalističen, v usodo vdan posameznik, zato je še toliko težje gledati, kako ga birokratsko kolesje počasi drobi.«

»Moja Vesna, prva avstralsko-slovenska koprodukcija je meditativen, intimen portret žalovanja, ki si ne zatiska oči pred tem, da je vsak človek v svojem najtemnejšem trenutku v resnici sam.«

»Villeneuve razume, da ima premisa puščavskega planeta v času okoljske krize še večjo simbolično težo kot nekoč...«

»Von Donnersmarck poskuša v enem samem velikopoteznem loku 'ujeti bistvo nemške duše, zgodovino 20. stoletja in razvoj sodobne umetnosti, ob tem pa raziskati še vprašanja (zgodovinske) krivde in predvsem odpuščanja.'«

»Ustvarjalci so se odločili dogajanje v celoti omejiti na temačne in mrzle dvorne sobane (z nekaj izleti v naravo): v vsem filmu ni niti enega samega prizora življenja bodisi škotskih bodisi angleških kraljevih podolžnikov. Zdi se, da skuša Rourke še dodatno podčrtati, kako odrezani so bili vladarji v resnici od ljudstva, za katero naj bi skrbeli.«

»Noben detajl po njenih besedah ni prepuščen naključju, še posebej ne kostumografija – Maryjina krila, brez izjeme v temnejšem delu barvne lestvice, odražajo njeno jekleno voljo in vladarsko moč ter osamljenost visokega položaja.«

»V ostrem kontrastu s tem vzdušjem so tople barve, sijajna svetloba in razkošje na angleškem dvoru.«

»Lahko noč, gospodična ni zgodba o mladem dekletu, ki bi iskalo svojega princa na belem konju, ampak nekaj precej subtilnejšega in večplastnejšega: odgovor na tisto neslavno vprašanje, Kaj se je zgodilo potem?«

»Pod črto ni Parazit niti komedija niti grozljivka, pa čeprav ima močne elemente obeh žanrov ‒ način, kako režiser na videz brez truda manevrira z njima, je kazalnik njegovega ogromnega dometa. Zdi se, kot da skuša v postmodernistični maniri zamajati temelje srhljivke in v njeno matrico vpisati element anarhije in kaosa.«

»Filmski projekciji v Linhartovi dvorani CD pod okriljem MMC-ja bo sledil pogovor z glasbenikom Matevžem Šaleharjem – Hamom in prevajalcem Juretom Potokarjem.«

»Dvomim, da to velja še za katerega od preostalih 19 igralskih nominirancev.«

»Mislim, da smo bili vsi prepričani, da bo renomirana igralka s sedmimi nominacijami tokrat nagrado vendarle dobila, čeprav je šlo za majhen film brez oskarjevske kampanje.«